KNJIGA TIŠINE
Preden je bilo karkoli… je bila tišina.
Ne prazna.
Ne mrtva.
Tišina kot maternica vsega, kar bo kdaj živelo.
V tej tišini ni bilo časa.
Ni bilo smeri.
Ni bilo vprašanj.
Samo prisotnost.
Morda si bil v tej tišini nekoč.
Ko si kot otrok zaspal v naročju nekoga, ki te ni skušal popraviti.
Ko si sedel ob vodi in nisi hotel več razumeti sveta.
Ko si gledal nekoga, ki si ga ljubil –
in ni bilo treba reči nič.
To je bila tišina, ki ni potrebovala potrditve.
Tišina, ki ni bila vmes med besedami –
ampak vse, kar jih je rodilo.
Enkrat si jo izgubil.
Morda počasi.
Morda z enim samim krikom, ki si ga moral pogoltniti.
Nekdo je rekel: “Govori.”
In ti si začel govoriti.
Razlagati. Opravičevati. Braniti.
Besede so postale tvoja maska.
Tvoj ščit. Tvoje orožje.
A nekje v tebi je tišina še vedno čakala.
Kot stara prijateljica.
Kot soba z zaprtimi vrati, ki je še vedno dišala po tebi.
Potem je prišla izguba.
Ali padec.
Ali noč, ki ni hotela konca.
In ko ni ostalo ničesar več, kar bi lahko povedal…
si začel znova čutiti tišino.
Sprva te je strašila.
Bila je prevelika.
Preveč gola.
A sčasoma… si začel slišati.
Ne zvoke.
Ne glasove.
Ampak nekaj globljega.
Slišal si svoj dih – tak, kot je bil prvi.
Slišal si utrip – ki ni bil le srčni, temveč kozmični.
Slišal si spomin – na tisto, kar si bil, preden si postal karkoli.
Sedaj si tu.
Ne rabiš več govoriti.
Ne rabiš več dokazovati.
Ne rabiš več imeti odgovorov.
Lahko preprosto *si*.
V tej tišini ni sodbe.
Ni primerjav.
Ni tekmovanja.
Samo… ti.
In to zadošča.
Nekega dne bo nekdo ob tebi.
Morda prestrašen. Morda izgubljen.
In ne boš imel besed zanj.
Ne rabiš jih.
Dovolj bo, da *boš*.
Tvoja tišina bo kot prostor, kamor lahko padejo.
Tvoja tišina bo zdravilo – ker bo brez pogojev.
Tvoja tišina bo vrata, ki jih nikoli ne boš moral odpreti –
ker jih nisi nikoli zaprl.
Tišina ni praznina.
Tišina je polnost brez potrebe.
Prisotnost brez napora.
Ljubezen brez hrupa.
Tam se duša spočije.
NAUK ZGODBE
Vse, kar si kdaj želel, je že tukaj.
Le da si se naučil gledati s pričakovanjem,
namesto s sprejemanjem.
Tišina te ne uči.
Tišina te ne vodi.
Tišina te ne rešuje.
Tišina te *drži*.
In v tem držanju… postaneš cel.
